»Na dan ekološkega dolga prestopimo ekološke meje planeta, kar ima resne posledice.«

»To zelo zgovorno nakazuje 30. april, ko bo Slovenija dosegla svoj dan ekološkega dolga. Zato moramo na dan Zemlje še posebej premisliti, kaj lahko izboljšamo v odnosu do našega planeta v praksi.«

»To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša 5,37 svetovnega hektarja.«

»Ko zaznamujemo dan Zemlje in dan ekološkega dolga Slovenije, nas bližina teh dveh datumov v koledarju poziva k premisleku o njunem pomenu.«

»Planet Zemlja je zdaj naš edini delničar.«

»Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju.«

»Dnevi, kot je svetovni dan Zemlje, morajo postati več kot simbolični opomniki.«

»Slovenski dan ekološkega dolga tako opozarja na položaj, ki ga ne moremo več ignorirati, hkrati pa slovensko družbo poziva k prizadevanju za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in življenjski slog.«

»Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost. Zato so nujne inovacije in ukrepanje, ki pospešujejo rešitve ter ohranjanje planeta.«